Pomladni dnevi nas z vsakodnevnim spreminjanjem narave vabijo na sprehode – v gozdove in na travnike, ki postajajo pisani in polni življenja. Toplo vreme je všeč tudi raznovrstnim žuželkam, ki jim tekne kri toplokrvnih sesalcev – tudi naša.
V podrasti ob robu gozdov lahko naletimo na klope, ki so eden manj prijetnih znanilcev poletnih dni. Aktivni postanejo že pri zunanji temperaturi nad 5°C, tako da moramo kmalu postati pozorni na te male zajedavce. Klopa lahko dobimo samo z neposrednim dotikanjem – trave, praproti, podrasti in odpadlega listja, lahko pa tudi doma, kamor ga prinesejo domači ljubljenčki. Klop čuti svojega gostitelja: najprej preko tresljajev, ki jih povzročamo med premikanjem, z vohom in s posebnim čutilom, s katerim začuti bližino toplokrvnega bitja.
Ugriz klopa je lahko neprijeten zaradi srbenja, če ga ne odstranimo v celoti, se lahko mesta ugriza ognoji, lahko pa prenašajo tudi povzročitelje različnih bolezni. Pogosto so to virusi, ki povzročajo vnetje možganskih ovojnic, ali pa bakterije – le-te lahko povzročajo boreliozo ali pa erlihiozo. Predvsem živali lahko po ugrizu klopa zbolijo za babeziozo – to je infekcijska bolezen rdečih krvničk, ki jo povzročajo zajedavci Babesia. Kaže se s povišano telesno temperaturo in z anemijo, ki jo povzroči razpad rdečih krvničk. Bolezen ponavadi mine po nekaj tednih tudi brez zdravljenja.
Boreliozo ali lymsko bolezen povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. V 2 do 32 dneh po ugrizu klopa se pojavijo značilne spremembe na koži v obliki velikega, rdečega madeža, ki se širi navzven, njegov osrednji del pa bledi. Nekateri ljudje ob rdečini nimajo težav, drugi se počutijo, kot bi imeli gripo. Velikokrat se stanje hitro spreminja (poslabšanje, izboljšanje). Zdravljenje z antibiotikom je uspešno, če takoj ob pojavu rdečine obiščemo zdravnika. Če bolezni ne zdravimo, se težave vrnejo čez nekaj tednov, mesecev ali po nekaj letih, ko bolezen prizadene različne organske sisteme. Ponavadi se pojavijo kronična utrujenost, kronično vnetje sklepov, prizadetost osrednjega in perifernega živčevja, bolečine v mišicah, glavoboli, vrtoglavico, motnje sluha in vida, bolečina v vratu, hrbtenici, prsnem košu, mravljinčenje, kožne spremembe, ohromitev obraza in vratu, težave na srcu, motnje spomina, nespečnost, nervoza. Tudi v tej stopnji bolezni se lahko odločimo za zdravljenje z antibiotikom, vendar se težave kljub temu ponavljajo.
Inkubacijska doba po okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa je od 3 do 28 dni, največkrat se prvi znaki bolezni pokažejo po 10 do 14 dneh. Prvi znaki so podobni gripi: slabo počutje, utrujenost, slabost, ne previsoka vročina, bolečine v mišicah in sklepih, vnetje zgornjih dihal, bolečina pri požiranju in prebavne motnje. Po tem delu lahko nastopi nekaj dnevno do nekaj tedensko izboljšanje. V drugi stopnji se pokažejo značilni znaki meningitisa: hujši glavobol, visoka vročina, bruhanje, vrtoglavica, otrplost vratnega in hrbtnega mišičja, tresenje psihična prizadetost. Včasih pride do nezavesti, redko do ohromitve, lahko tudi smrti. Čim prej je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Zdravila, ki bi ozdravila meningitis, še ni, zdravniki le lajšajo težave in skrbijo, da ne pride do zapletov.
Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisu je cepljenje. Prvi odmerek priporočajo v zimskih mesecih, drugi sledi čez 14 dni do treh mesecev, nato pa čez 6 do 12 mesecev še tretji odmerek. Cepljenje je potrebno obnoviti vsakih 3 do 5 let z vzdrževalnim odmerkom cepiva.
Klopi lahko prenašajo tudi bakterijo erlichiozo. Znaki sicer redke bolezni se pojavijo v sedmih dneh po okužbi: bolečine v sklepih, vezeh in mišičju, zelo visoka temperatura, prebavne motnje, kašelj, pri otrocih tudi drobni rdečkasti izpuščaji po telesu. Zdravljenje je uspešno z antibiotiki. Če ne poiščemo zdravniške pomoči, se obolenje stopnjuje in lahko pride do prizadetosti vranice, jeter, kostnega mozga, bezgavk in drugih notranjih organov.
Zavedati se moramo, da vsi klopi niso okuženi. Vendar je previdnost mati modrosti, zato je dobro upoštevati nekaj stvari:
- Za sprehod v naravi izberemo takšno oblačilo, ki bo pokrivalo kar največ kože, lase si zaščitimo s pokrivalom. Obleka naj bo svetla (da klopa prej opazimo) in gladka (da se je klopi težje oprimejo).
- Hodimo po poti in ne po goščavi.
- Uporabljamo repelente ali odvračala (to so kemična sredstva, ki odvračajo insekte) – vendar moramo biti previdni pri nanašanju.
- Ko pridemo domov, odložimo oblačila in se temeljito pregledamo. Klopa čim prej odstranimo, ker je tako manj možnosti za okužbo.
- Zapišemo si datum odstranitve klopa.
Odstranjevanje klopa:
Klopa ne stiskamo in ne mažemo z najrazličnejšimi snovmi, ampak ga čim prej izvlečemo s pinceto. V lekarnah se dobijo posebne pincete na vzmet za odstranjevanje klopov. S pinceto zagrabimo klopa čim bližje koži in ga med počasnim vrtenjem pincete previdno izvlečemo. Mesto vboda lahko razkužimo ali namažemo s hladilnim ali antihistaminskim gelom (da ublažimo srbenje, do katerega lahko pride zaradi alergijske reakcije kože). V naslednjih dneh mesto opazujemo in ob pojavu rdečega kolobarja ali znakov gripe čim prej obiščemo zdravnika.
Homeopatija pri ugrizu klopa
APIS – če je ugriz otekel in rdeč
CANTHARIS – če prevladuje pekoča bolečina
LEDUM
Preprečevanje ugriza klopa: preventivno vsak teden po en odmerek nosode klopnega meningoencefalitisa D12, en odmerek pa najpozneje 6 ur po ugrizu klopa
Barbara Šoštar mag. farm.