V času, ko že vrabci na vejah čivkajo, da je sonce nevarno, da se izpostavljati soncu nikakor ni v redu in da nikakršna porjavelost ni zdrava, človek res več ne ve več, če sploh še sme stopiti iz varnega zavetja hiše oz. kako se naj opremi, ko je to nujno potrebno. Dejstvo je, da zaščita pred sončnimi žarki nujna, ko ostanemo na soncu dlje časa, saj pretirano izpostavljanje soncu lahko povzroči poškodbe kože in oči, izzove alergijsko reakcijo, oslabi imunski sistem ali pa poveča nevarnost za nastanek kožnega raka. Vendar pa bodimo natančni… zapisane nevarnosti nam grozijo ob pretirani izpostavljenosti soncu! Izpostavljanje sončnim žarkom do zdrave mere pa je celo priporočljivo, saj je znano tudi to, da »nam brez sonca živeti ni«. Prvo spomladansko sonce nam povrne življenjsko energijo in nas spravi v dobro voljo ter odžene črne zimske misli, hkrati pa pod vplivom sončnih žarkov v koži nastaja Vitamin D, ki pomaga pri vsrkavanju kalcija v prebavilih, s čimer se vzdržuje normalna kostna gostota in preprečuje poroznost kosti oz. osteoporoza. Novejše raziskave kažejo celo na novo še pomembnejšo vlogo tega vitamina. Ščitil naj bi namreč pred nekaterimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja, rak in avtoimuna obolenja. Za zadostno proizvodnjo tega vitamina nam ni potrebno ure in ure poležati na plaži. Za njegovo zadostno proizvodnjo v telesu zadostuje že izpostavitev nog in rok sončnim žarkom za 10 do 15 minut nekajkrat tedensko.
Sončevo sevanje tvorijo žarki različnih valovnih dolžin. Ob izpostavljenosti soncu najprej začutimo toploto, ki jo povzročijo infrardeči (IR) žarki. Sončne opekline pa povzročajo ultravijolični (UV) žarki. Glede na valovno dolžino ločimo UVA, UVB in UVC žarke. UVC žarki imajo največjo energijo in so zato najbolj uničujoči za tkiva. Vendar pa je sreča ta, da lahko prodrejo le v vrhnje plasti kože in da jih večina ne doseže Zemljine površine, saj jih prestreže ozonska plast atmosfere, seveda, če ni nad nami ozonske luknje. Za nastanek sončnih opeklin so tako najpomembnejši UVB žarki, ki lahko prodrejo v kožo do njenih zarodnih plasti in jo poškodujejo. UVB žarke blokirajo gosti oblaki, gosto tkana oblačila in steklo. Večina jih prodre na zemljo ob jasnem nebu, v sredini dneva in poleti, manj nevarni pa so, ko je sonce nizko, v predelih z večjo zemljepisno širino, pozimi, poleti pa ob zgodnjih jutrih in poznih večerih. UVA žarki so mnogo manj nevarni za nastanek sončnih opeklin, toda Zemljino površino doseže približno dvajsetkrat več UVA žarkov kot UVB, prodirajo pa globlje v kožo in zato povzročajo poškodbe globljih plasti kože. Pomembno prispevajo k celokupni izpostavljenosti UV žarkom preko vsega dne in leta. Prodirajo skozi oblake, lahka oblačila in nebarvano steklo, zato do določene mere povzročajo stalne poškodbe kože, ki jih sploh ne opazimo, so pa pomembne za pospešeno staranje in kožnega raka.
In kako lahko preprečimo oz. vsaj zmanjšamo negativne posledice pretirani izpostavljenosti soncu?
- Izogibajte se sončnim žarkom med 11. in 16. uro.
- Svoj dopust preživljajte raje v senci, če pa se že izpostavljate soncu pa kožo pokrijte z obleko svetle barve, pokrivali, oči pa zaščitite s sončnimi očali z ustreznim UV filtrom.
- Pijte dovolj tekočine.
- Uporabljajte varovalne pripravke za sončenje.
Med varovalnimi pripravki za sončenje ( sončne kreme, pršila, losijoni ) izberite takšne, ki vsebujejo kombinacijo enih in drugih UV filtrov in so vodoodporni. Varovalni pripravki imajo glede na učinkovitost in koncentracijo UV filtrov različen UV faktor, ki nam pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo. Na kožo jih nanesite na čisto in suho kožo vsaj 30 minut pred izpostavljanjem soncu in nato še večkrat na dan (na 3 do 4 ure), predvsem pa po kopanju in če se močno znojimo. Če že uporabljamo varovalne pripravke za sončenje, z njimi ne skoparimo, kajti za njihovo optimalno učinkovitost je pomemben tudi zadosten nanos le-teh na kožo. Posebno pozornost pri ustrezni zaščiti kože pred sončnimi žarki je potrebno nameniti našim najmlajšim. Njihova koža je tanjša in bolj občutljiva kot koža odraslih. Večja izpostavljenost kože soncu v mladosti oz. pred osemnajstim letom starosti lahko bistveno poveča tveganje za nastanek kožnega raka tako v mladosti kot v kasnejših letih. Strokovnjaki odsvetujejo uporabo pripravkov za zaščito pred soncem pri otrocih mlajših od 6 mesecev. Dokler se otrok ne giblje samostojno, ga je bolje zaščititi z obleko in senco. Za otroke starejše od 6 mesecev uporabljajte zaščitne pripravke z zaščitnim faktorjem 15 ali več, a ne več kot 30. Pripravek naj vsebuje UVA in UVB filtre in naj bodo vodoodporni. Primerni so pripravki, ki vsebujejo anorganske UV filtre (titanov dioksid in/ali cinkov oksid), ki jim pravimo tudi mehanski filtri in ne prodirajo v kožo ter delujejo tako, da UV žarke odbijajo s površine kože. Slabost pripravkov, ki vsebujejo te filtre je, da puščajo belo sled, ko jih nanesemo na kožo. Organski oz. kemičnih filtrov naj bo v pripravkih za otroke čim manj tako po koncentraciji kot tudi po številu. Le-ti namreč prodirajo v kožo in zelo pogosto povzročajo alergične reakcije na koži.
Prekomerna izpostavljenost UVB žarkom povzroči v koži poškodbe,ki jih opazimo kot rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek, povišano temperaturo kože, v hujših primerih pa tudi povišano temperaturo telesa. Ta reakcija nastane približno 30minut po sončenju, najmočneje pa je izražena šele po 12 do 24 ali celo 48 urah. Nastane kot posledica poškodb kožnega tkiva, zaradi česar se v koži sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje. Prav ta zakasnela reakcija pa nas pri sončenju lahko zavede, da se ne zaščitimo ali umaknemo s sonca pravočasno. Znaki vnetja minejo v 4 do 7 dneh. Uničene kožne celice se po tem času začnejo luščiti in koža se obnovi. Pri dolgotrajnem in prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom se koža ne uspe več v celoti obnoviti, v koži nastanejo zadebelitve in postane izsušena. Govorimo o pospešenem staranju kože, ki je znana dolgotrajna posledica prekomernega sončenja. Poleg tega UV žarki poškodujejo celični dedni material. Organizem ima sicer vzpostavljene zelo učinkovite mehanizme, ki popravljajo nastale poškodbe, če pa je le-teh preveč, lahko poškodovan dedni material vodi v nastanek kožnega raka.
In kaj storimo, če opozorila ne pomagajo in našega otroka ali pa nas sonce kljub vsemu opeče?
- Zadržujmo se v senci, dokler se opekline ne zacelijo. Vsakršna dodatna izpostavljenost soncu bo stanje le še poslabšala.
- Opečena oseba naj se kopa v hladni (ne mrzli) kopeli ali pa na opekline nanašajte hladne obkladke, da boste s tem olajšali bolečine in zniževali vročino.
- Na opekline nanesite gel aloe vera ali kakšen drug pripravek, ki hkrati lajša bolečine in pospeši celjenje opekline.
Otroka peljite k zdravniku, če ima telesno temperaturo nad 38, če opečena koža zgleda vneto ali pa če mu gledanje v svetlobo povzroča težave. Takojšnjo zdravniško pomoč poiščite, če se pojavi slabost, bruhanje, omedlevanje, zmedenost ali driska.
V današnji poplavi »bio, eko, naravnih« pripravkov za samozdravljenje se je v lekarnah pojavilo tudi veliko povpraševanje po naravnih izdelkih za zaščito pred soncem. Poudarila bi rada, da zadostne oz. visoke zaščite pred UV žarki z naravnimi zaščitnimi faktorji, ki so mehanski zaščitni faktorji, ni mogoče doseči. Iz tega sledi, da je najbolj naravna zaščita izogibanje prekomerni izpostavljenosti sončnim žarom in svetla oblačila, pokrivala in sončna očala. Pa prijetne poletne dni vam želim!
Petra Majcen mag. farm.