V grški mitologiji je imela ambrozija velik pomen. Bila je namreč pijača oz. hrana, ki je vsakomur, ki jo je zaužil, prinesla nesmrtnost.
Ambrozija, pelinolistna (Ambrosia artemisiifolia L.) je ena od najbolj alergenih rastlin. Domovina te enoletne rastline so prerijski predeli Severne Amerike. Po Evropi se je začela širiti šele v začetku 19. stoletja. Na območju nekdanje Jugoslavije so jo prvič opazili med drugo svetovno vojno, zanesli pa so jo s semeni med ptičjo hrano. Danes je ambrozija najbolj razširjena v vzhodni Evropi, pojavlja pa se že tudi v zahodni Evropi. V Evropi danes poznamo vsaj 20 vrst ambrozije, pri čemer je najbolj razširjena pelinolistna ali kratka ambrozija.
Rastlina zraste od enega metra do enega metra in pol. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi so deljeni in prav tako odlakani. Cvetovi so v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Ustreza ji vročina in odprt prostor. Udeleženci naše akcije so povedali, da se jim mlade rastline na prvi pogled zdijo podobne tagetesu, ki ga vsi poznamo. Ravno zato je nepoznavalcu morda celo všeč in jo goji celo na svojem vrtu.
Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Oprašuje jo veter. Ena rastlina lahko proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard pelodnih zrn. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdalje večje od 100 kilometrov. Seme ambrozije ostane kalivo v tleh tudi več kot 30 let. Hitrost širjenja rastline je med 6 in 20 km na leto. V zadnjih desetih letih je na Hrvaškem koncentracija peloda ambrozije narasla za desetkrat in po hrvaških podatkih je Zagrebška županija v coni z največjo koncentracijo pelodnih zrn v Evropi.
Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah itd. V zadnjem času se pojavlja tudi pri nas v Sloveniji kot plevel v okopavinah (sladkorna pesa, krompir, koruza). Največje potencialno žarišče ambrozije so zapuščene njive in travniki.
Ambrozija ni škodljiva samo zaradi alergije, ki jo povzroča, temveč je tudi vsiljiv plevel, ki zavzame večje površine in se lahko razraste na njivah, namenjenim za gojenje različnih kultur. Tam odvzema kulturnim rastlinam vodo in hrano in če se je ne lotimo pravočasno, lahko povsem preraste površino. Kadar kosimo oz. žanjemo kulturno rastlino, bo v njej pomešana ambrozija razvrednotila pridelek, saj je živina ne je.
Kot že napisano je pelod ambrozije eden najmočnejših znanih alergenov, tako pri ljudeh kot pri živini. Osebe, občutljive na cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo. Osebe, ki so alergične na cvetni prah ambrozije, lahko alergeno reagirajo tudi na cvetni prah nekaterih drugih rastlin kot so pelin, sončnica, krizantema, regrat, kamilica, zlata rozga, občutijo pekoč občutek, ko jedo banano ali pa reagirajo na nekatere alergene navzoče v melonah, lubenicah, kumarah, artičokah, zeleni ter v določenih začimbah kot so origano, bazilika, absint, beli poper, paprika
Alergeno reakcijo prepoznamo po znakih kot so:
- kihanje, ščemenje v nosu, vodeni izcedek iz nosu,
- otečene veke, ščemenje v očeh,
- oteženo dihanje.
Znake alergijske reakcije je potrebno zdraviti, saj v nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost, da se bolezen kasneje razvije v astmo. Če jih opazite pri sebi, obiščite zdravnika ali pa stopite po nasvet v lekarno. Zastrašujoče je tudi dejstvo, da bodo tisti ljudje, ki so nenehno izpostavljeni pelodu ambrozije, npr. kmetje, slej ko prej postali alergični na pelod tega plevela.
Poleg ustreznega zdravljenja je v času največje koncentracije pelodnih zrn koristno izvajati tudi naslednje preventivne ukrepe:
- izogibajte se gibanja na prostem,
- zapirajte okna in vrata stanovanja,
- prosti čas preživljajte na območjih, kjer ni ambrozije,
- dela zunaj hiše opravljajte neposredno po dežju, ki izpere pelodna zrna iz zraka ali v zgodnjih jutranjih urah,
- pogosto si umivajte roke in pred spanjem si operite lase,
- oblačil in čevljev ne sušite na prostem.
Za uspešen boj proti tej rastlini je treba uničiti rastline pred cvetenjem. Uničujemo jo lahko z ruvanjem ali pa z uporabo ustreznih herbicidov. Odstranjene rastline ne smemo shranjevati med biološke odpadke, ampak jo moramo sežgati, saj bi rastlino s kompostiranjem razširjali.
ZANIMIVOSTI:
- Na Madžarskem so se začele kampanije boja proti ambroziji že pred nekaj leti. Organizirali so tekmovanje za otroke, kjer je tisti, ki je nabral največ ambrozije, dobil posebno nagrado. Natisnili in razdelili so na tisoče zgibank in slik z ambrozijo.
- V Kanadi obstaja zakonska obveza za uničevanje ambrozije na vrtovih. Izvajanje zakona nadzirajo tudi poštarji, ki javljajo policiji, kdo ne izvaja uredbe. Kazni za neupoštevanje te uredbe lahko znašajo tudi več kot 1000 kanadskih dolarjev.
- Na Hrvaškem so uvedli projekt uničevanja ambrozije v kar nekaj mestih (Zagreb, Osijek, Varaždin), kjer s pomočjo letakov in drugih aktivnosti opozarjajo ljudi na problem ambrozije. Še korak naprej so šli v Zagrebu, kjer morajo tako javne kot fizične osebe poskrbeti za uničevanje ambrozije. Kazni za neupoštevanje uredbe se gibljejo med 200 in 1000 kunami.
Petra Majcen mag. farm.