Kronične nenalezljive bolezni so po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije bolezni, ki so neozdravljive in različno hitro napredujejo do smrti. Mednje uvrščamo bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen in kronične pljučne bolezni. Kronične bolezni se običajno razvijajo skozi daljše časovno obdobje. Znaki teh bolezni so na začetku blagi in se stopnjujejo, zato bolnike prepoznamo in jih začnemo zdraviti, ko bolezen že močno napreduje. Uspeh zdravljenja pa je zelo odvisen od začetka zdravljenja in od sodelovanja bolnika. Danes poznamo različne metode, s katerimi lahko ocenimo tveganje za nastanek določene kronične bolezni in tako ukrepamo tik pred zdajci. Vsekakor pa smo najbolj uspešni, če že v otroštvu privzgojimo zdrav življenjski slog in se tako izognemo najpomembnejšemu dejavniku tveganja.
Zdrav življenjski slog opisuje naše navade in razvade glede prehrane, telesne dejavnosti, kajenja, uživanja alkohola ter vpliv stresa.
ZDRAVA PREHRANA
Zdrava prehrana temelji na uporabi zdravih živil, pripravljenih na zdrav način in enakomerno porazdeljenih čez dan. Zdrava živila so osnovna živila, iz katerih nato sami pripravimo obrok. Najbolje je, da so lokalno pridelana, ker le tako lahko kupimo sveža in ne vsebujejo dodatkov, ki zagotavljajo njihovo obstojnost. Zdrav obrok naj bi vseboval 300-600g zelenjave, 100-150g beljakovin in 60g škrobnih živil. Zdrav način priprave obrokov pomeni, da uporabljamo manj soli, manj maščob in manj sladkorja. Izogibati se moramo cvrtju, mastnim jedem kot so hrenovke, salame, konzerve, paštete, majoneza, sladka in kisla smetani. Živila, ki vsebujejo več kot 5g sladkorja/100g živila in več kot 3g maščob/100g živila, niso primerna za redno uživanje. Odsvetuje se uživanje sladkih pijač, tudi 100% naravnih sokov. Namesto tega se uživa sveže sadje in zelenjava. Če ni posebnih zdravstvenih zadržkov, se odsvetuje miksanje, stiskanje, pregrevanje, prekuhavanje živil. Skratka sadje in zelenjava (tista, ki je užitna surova) se uživa surova. Pri količinski izbiri moramo upoštevati, da sadje vsebuje veliko sladkorja. Pri uživanju krompirja pa se moramo zavedati, da spada med škrobna živila. Tretji pomemben parameter zdrave prehrane je, da zaužijemo 3-5 obrokov na 2-3 ure ter tako spodbujamo delovanje trebušne slinavke. Kalorična vrednost obrokov mora biti usklajena s telesno dejavnostjo. Nenačrtovana nihanja telesne mase so opozorilni znak, da se ne prehranjujemo zdravo oz. moramo obiskati zdravnika, ker so lahko posledica resne bolezni.
TELESNA DEJAVNOST
Redna telesna dejavnost ima velik pomen v vseh življenjskih obdobjih. V otroštvu vpliva na telesni in psihični razvoj. Tako ima poleg ustrezne prehrane ključno vlogo pri nastajanju mišične in kostne mase, na drugi strani pa nam pomaga ohranjati primerno količino maščevja. Če uspemo v otroštvu privzgojiti pravi odnos do telesne aktivnosti, smo opravili dve nalogi. V prvi smo pridobili mladostnika, ki je v času rasti in razvoja pridobil optimalno mišično in kostno maso ter je tudi kondicijsko pripravljen na vstop v obdobje staranja. V drugi nalogi pa imamo mladostnika, ki je navajen vsak dan biti 30 minut telesno aktiven, kar ugodno vpliva na počutje in presnovno. Redna telesna dejavnost pripomore k urejenosti krvnega sladkorja, zniža raven holesterola v krvi, zniža krvni tlak, pomaga pri znižanju telesne mase in blaži posledice stresa. Žal pa je danes vse več mladih, ki so zboleli že zelo zgodaj in seveda niso telesno aktivni. Svetujemo jim postopno uvajanje redne telesne aktivnosti, ki vidno izboljša potek bolezni. Občasni telesni napori pa imajo negativen vpliv, saj povečajo oksidativen stres.
KAJENJE
V tobačnem dimu je približno 250 strupenih snovi, četrtina pa je rakotvornih. Pri nepopolnem izgorevanju nastaja ogljikov monoksid, ki moti prenašanje kisika po telesu. Kisikovi prosti radikali poškodujejo žilno steno in pospešijo nastanek ateroskleroze. Kajenje poškoduje pljuča na vseh nivojih. V velikih dihalnih poteh se nabira sluz in nastane bronhitis, v manjših dihalnih poteh pa nastanejo čepki. Veliko kadilcev, ki pokadijo eno škatlo na dan, po 15 letih kajenja razvijejo kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Ker težje dihajo, so vse manj telesno aktivni, imajo manj mišic, ki sodelujejo pri dihanju, KOPB se slabša. Umrljivost bolnikov s KOPB je na četrtem mestu glede na ostale kronične bolezni. Kajenje tudi poslabša sladkorno bolezen, ker zmanjša odzivnost tkiv na inzulin in zviša krvni tlak, in sicer po dveh zaporedno pokajenih cigaretah, se krvni tlak zviša za 10/7 mm Hg. Ta učinek traja običajno 15 do 30 minut. Kadilci imajo tudi večje tveganje za osteoporozo, anksioznost in depresijo. Poškodbe pljuč, ožilja in drugih organov, ki jih povzroči kajenje so nepopravljive, zato je zelo pomembno, da bolniki s kajenjem čim prej prenehajo ter tako preprečijo nadaljnje okvare. Žal pa veliko bolnikov niti ne razmišlja, da bi prenehalo s kajenjem, ampak išče opravičila za težave drugje. Opustitev kajenja je uspešna le, če je to individualna odločitev kadilca in ne odločitev okolice, vsekakor pa je zelo pomembno, da mu pri tem okolica pomaga. Pomembno vlogo imajo nikotinski nadomestki in ostala zdravila, ki kadilcu pomagajo prebroditi odtegnitvene simptome. Z uporabo zdravil uspešnost opuščanja kajenja naraste iz 7% na 12 pa tudi do 15%. Če kadilec ne uspe prenehati s kajenjem v prvem poskusu, je vredno poskusiti znova, saj velikim uspe šele v tretje.
UŽIVANJE ALKOHOLA
Čezmerno uživanje alkohola predstavlja večje tveganje za nastanek nekaterih oblik raka, ciroze jeter, zasvojenosti, poslabšanja kroničnih bolezni in povzročitve nesreč. Količine alkohola podajamo v enotah etanola, pri čemer je ena enota 1 deciliter vina, 2,5 decilitra piva ali 0,3 decilitra žganja. Kot manj tvegano uživanje alkohola se šteje zaužitje največ 14 enot tedensko pri zdravem, odraslem moškem, oziroma 7 enot pri zdravi, odrasli ženski. Sočasno uživanje alkohola in zdravil se ne priporoča, ker je učinek zdravil nepredvidljiv in tudi ne moremo določiti varne količine alkohola. Nekatera zdravila vstopajo v interakcijo z alkoholom že pri tako nizkih količinah, kot je prisotnost alkohola v pecivu. Uživanje alkohola pri sladkorni bolezni lahko privede do hipoglikemije tudi več ur po prenehanju pitja, ker alkohol ovira sproščanje glukoze iz jeter. Redno čezmerno uživanje alkohola zviša krvni tlak in zmanjšuje učinek antihipertenzivnih zdravil.
STRES
Termin stres razložimo kot nezmožnost človeškega ali živalskega organizma, da se pravilno odzove na fizične, kemične ali psihične dražljaje. S stresom se lahko spoprimemo ali pa se mu izognemo. Takšen način prilagajanja na stres je ugoden za človeški organizem. Pravimo, da je stres gibalo napredka. Manj ugodno prilagajanje na stres pa je, da se le ukvarjamo s simptomi stresa, da težko sprejemamo nastale situacije, postajamo nedejavni in se umikamo pred ljudmi. Takšno ravnanje vodi v še več stresnih situacij in kronični stres. Kronični stres je eden izmed vzrokov za nastanek kroničnih bolezni. Izpostaviti moramo še oksidativni stres kot primer kemičnega stresa. Povzročajo ga dejavniki okolja kot so sevanje, onesnaženost, preobilno uživanje hrane, alkohol, kajenje, telesna nedejavnost, bakterije… in dejavniki v organizmu, kot sta sprememba metabolizma in zmanjšana antioksidantna zaščita. Oksidacijski stres povzroča nastanek prostih radikalov, ti pa pospešijo staranje organizma, povzročajo ateroskleroz in s tem srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in povzročajo nastanek raka. Negativne učinke stresa na telo lahko zmanjšamo z redno telesno dejavnostjo in uživanjem zdrave prehrane.
Kot smo opisali v članku, imajo različne kronične bolezni skupne dejavnike tveganja, zato se pogosto pri istem človeku razvije več različnih kroničnih bolezni. Iz lekarne tako odhajajo bolniki z vrečkami zdravil, s slabo urejenim krvnim tlakom, s slabo urejeno sladkorno boleznijo in celim kupom ostalih težav, ki so lahko posledica bolezni ali neustrezne uporabe zdravil. Farmacevti imamo dovolj znanja, da lahko bolnikom svetuje pri različnih težavah, vsekakor pa smo najbolj izobraženi na področju uporabe zdravil. Bolnikom lahko pomagamo le, če si bolniki želijo naše pomoči in so pripravljeni sodelovati. Vprašajte nas!
Melita Stopar Zeme, mag. farm.